www.kisnet.at Izobraževalni program Društvo KIS Projekti Mi za VAS  
Več novic v arhivu
 

Kontakt

Postani član

Slike

Odzivi

Povezave

Home

  Uspešna revitalizacija zaraslih kmetijskih površin – primeri dobre prakse s Koroške kot modeli za Slovenijo


V torek, 6. oktobra 2009, je Kmečka izobraževalna skupnost v domu Sodalitete v Tinjah gostila delegacijo strokovnih sodelavcev slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, slovenske Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove republike Slovenije, Ministrstva za okolje, Sklada kmetijskih zemljišč RS, Združenja rejcev drobnice, Združenja rejcev divjadi v oborah, Zavoda RS za varstvo narave in Inštituta za gozdarstvo. Udeleženci so se srečali v Tinjah, kjer so na strokovnem posvetu razpravljali o možnostih revitalizacije zaraslih kmetijskih površin in njihovega nadaljnega koriščanja. Dopoldne so predavali strokovnjaki Koroške kmetijske zbornice, Koroške deželne vlade ter sodelavci podjetja Umweltbüro Klagenfurt, popoldne pa je sledil ogled revitalizirane površine v bližini Velikovca.

V temo je vpeljal dipl. inž. Günther Kuneth, vodja referata za gozdarstvo na Koroški kmetijski zbornici in predstavil okvir ter vpliv avstrijskega gozdarskega prava na kmetijsko prakso na Koroškem. Pri tem je opozoril na dejstvo, da kmetijstvo in gozdarstvo na Koroškem zelo dobro sodelujeta in za kmete skušata čim bolj olajšati postopke. »Ravno na področju krčenja površin in revitalizacije je potrebno, da se kmetje držijo pravnih predpisov in koordinirajo svoje ukrepe s pristojnimi uradi, ki jim pri tem tudi ponujajo strokovno pomoč«, je poudaril Kuneth.


Udeleženci strokovnega posveta pri predavanjih v Tinjah.
Na podiju: Olga Voglauer, Günther Kuneth, Susanne Aigner,
Barbara Kircher in Daniel Bogner

Inšpektorica za planšarsvo dežele Koroške, dipl. inž. Barbara Kircher ter predstavnika podjetja Umweltbüro Klagenfurt dr. Susanne Aigner in dr. Daniel Bogner so predstavili koroški model za revitalizacijo planin in načrte uspešnega gospodarjenja na planinah. Gre za primere dobre prakse, katere je mogoče realizirati tudi v nižinah in niso le osredotočeni na gorska območja. Kmetje, ki želijo na Koroškem obnoviti oz. ponovno koristiti svoje zarasle planine, za to lahko prejmejo popore. Za načrtovanje in izvedbo revitalizacije prejmejo pomoč s strani oddelka za kmetijstvo Koroške deželne vlade, ki v sodelovalnju z Umweltbüro Klagenfurt ali drugimi načrtovalci izdela revitalizacijski projekt. Do zaključka projekta imajo kmetje ob sebi strokovnjake, ki jih spremljajo in jim svetujejo. Program o revitalizaciji so izdelali uradniki in zastopniki iz kmetijstva, gozadarstva ter naravovarstva in je danes v vseh strokah neosporavan. Stroke so koristile sinergije, ki za kmeta pomenijo veliko olajšavo, saj z eno vlogo in enim projektom realizira celotno revitalizacijo. »Pri tem programu koristimo storitve zasebnih podjetij, ki za kmeta načrtujejo optimalni revitalizacijski projekt. Stroški za načrtovanje so za vsakega kmeta enaki in zanj prejme tudi podporo s strani deželne vlade in Evropske unije. Sodelovanje z zasebnimi načrtovalci je potrebno, ker sami na uradu teh kapacitet nimamo«, je izpostavila dipl. inž. Barbara Kircher.

Predavanjem strokovnjakov je sledila napeta diskusija, iz katere je postalo razvidno, da so marsikatere težave pri realizaciji naravovarstvenih ali revitalizacijskih projektih podobni na obeh straneh meje. Pomemben izsledek diskusije je bil, da je sodelovanje pristojnih uradov v primeru revitalizaciji površin na Koroškem vzorno tudi za druga območja.

Popoldne so si udeleženci ogledali površine, ki so pred kratkim bile obnovljene. S pomočjo prostovoljnih sodelavcev, ki sicer s kmetijstvom nimajo opravka so rekultivirali malo več kot hektar zarasle površine. Danes je na tej površini ponovno pašnik, na katerem se pasejo ovce. Zanimivo je, da prejme vsak kmet oz. lastnik površin podporo za take obnove, pri čemer se podpira tudi nadaljno koriščanje površin, npr. kot pašnik. »Kmetom se včasih zdi smešno, je pa res, da je veliko ljudi pripravljenih opravljati različna dela na kmetijah prostovoljno. To motivacijo je potrebno koristiti in krčenje ter revitalizacija območij sta dobra priložnost za delo s prostovoljci« je poudaril Daniel Bogner, ki je lani izvedel tak projekt.

Vsi strokovnjaki iz obeh straneh meje so soglašali, da je ukrepanje proti zaraščanju kulturne krajine in s tem tudi pomembnih kmetijskih območij nujno potrebno. Povezovanje med različnimi strokami od kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva do zasebnih interesih posamenikov in tudi družbenega interesa je zelo težak ravno v območjih, ki so posebno zaščitena iz naravovarstvenih razlogov. Uveljavljati skupni interes za raznoliko krajino in izdelovanje primernih programov bo za območja na obeh straneh meje izziv za prihodnost.

Informacije o revitalizacijskem programu za planine lahko prejmete tudi na spletnih straneh oddelka za kmetijstvo Koroške deželne vlade pod www.ktn.gv.at.

 

Odmevi:

"Primeri dobre prakse s Koroške kot modeli za Slovenijo"
Uspešna revitalizacija zaraslih kmetijskih površin. Predstavniki kmetijstva in gozdarstva kar se da olajšajo postopke kmetom.
Kmečki glas, 4. 11. 2009, str. 5 (jpg 208 KB)

"Ekskurzija na avstrijsko Koroško"
Čiščenje zaraščajočih goznih površin.
Kmečki glas 4. 11. 2009, str. 4 (jpg 116 KB)

Več novic v arhivu

 

 

 

 

 

Galerija slik ...

 

 


© kisnet.at | KIS
impresum | izobraževalni program | društvo kis | projekti | mi za vas | članstvo | kontakt | povezave | kis_blog | home
           
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Bäuerliche Bildungsgemeinschaft KIS South Carintian Farmer Educational Association slovensko deutsch deutsch english KIS _logo